Pojav plesni v stanovanju je znak, da je nekaj kar precej narobe. Vzroki za to so lahko različni in včasih jih ni enostavno odkriti. Plesen potrebuje za svoj razvoj določene razmere: prisotnost hranilnih snovi, primerno površino, ustrezno temperaturo, zlasti pa vlago.
Problem plesni je tako pravzaprav problem prekomerne vlage v prostoru ali v/na konstrukciji.
Če se kondenzacija ponavlja na istem mestu skozi daljše obdobje, se lahko začne razvijati plesen, ki je ne moremo trajno odpraviti, če ne odstranimo vzrokov za njen nastanek.
Vlagajte veliko svojih sredstev v neučinkovito rabo energije?
Plesen lahko vpliva tudi na zdravje stanovalcev, posebej najbolj občutljivih, starejših in otrok. Trajno bivanje v prostorih, kjer je prišlo do občutnejšega razvoja plesni in obremenitve z njenimi trosi, lahko privede do različnih alergij in astme.
Kratkotrajnejše povišanje zračne vlage v stanovanju
je običajno in ni nevarno. Značilen pojav je zarositev oken v kuhinji ob intenzivnem kuhanju ali zarositev ogledala v kopalnici ob tuširanju. Razmere se po koncu take dejavnosti hitro normalizirajo.
Včasih je vzrok lahko tudi v nenadni vremenski spremembi, ki ji je potrebno prilagoditi režim ogrevanja in prezračevanja.
Odrasla oseba odda v zrak dnevno 600 gramov vlage z dihanjem in izhlapevanjem preko kože (brez opaznega dodatnega znojenja).
Tričlansko gospodinjstvo lahko ob povsem običajnih dejavnostih odda v zrak tudi do 8 in več litrov vlage dnevno!
V zimskem času naj se relativna vlažnost zraka v prostoru giblje med 30% in 60%.
Pomnimo: nižja kot je temperatura v prostoru, nižja mora biti zračna vlažnost, da ne pride do kondenzacije in plesni!
Vložite raje svojo energijo v učinkovito zmanjšanje teh sredstev!
Ob pojavu plesni razmislite o načinu uporabe stanovanja (ogrevanje, prezračevanje), preverite,
ali ni morda oprema stanovanja neustrezno nameščena (npr. garderobna omara tesno ob zunanji
steni, brez možnosti kroženja zraka za njo), razmislite o morebitnih spremembah nekdanjih bivalnih navad, povečanem številu stanovalcev,
s pomočjo termometra in vlagomera vsaj nekaj dni spremljajte temperaturo in zračno vlažnost v prostorih in ne nazadnje povprašajte pri sosedih, ali se jim dogaja kaj podobnega.
Konstrukcija se lahko navlaži zaradi zatekanja
meteorne vode, zaradi napake v strojnih instalacijah, ali pa zaradi kondenzacije vodne pare. Površinska kondenzacija lahko na primer nastopi na mestih toplotnih mostov ali pa kot posledica neustrezne kombinacije temperature in vlažnosti notranjega zraka, torej neprimerne uporabe prostorov.
Tu se bomo omejili na vzroke za nastanek plesni,
ki izhajajo iz načina uporabe stanovanja.
Z ogrevanjem zagotavljamo primerno temperaturo
zraka in površin v prostoru, s prezračevanjem pa zamenjamo zrak z visoko vsebnostjo vlage s svežim, bolj »suhim« zrakom.
Do kondenzacije pride na površinah, katerih temperatura je nižja od temperature rosišča. Take površine so lahko tudi konstrukcije ali njihovi deli in stiki (stene, vogali, okenske špalete in preklade, …) v prostorih, ki so premalo
ogrevani in prezračevanj. Tipičen primer so lahko še površine in vogali zunanjih sten, tesno zaslonjenih s pohištvom.
Gojite plesen v stanovanju? Penicilin so odkrili že v prejšnjem stoletju!
Bookmark the permalink.